Omemba: Jurij Konjar

»Živimo namreč v času, ko transparentno in navidezno nezadržno propadajo družbene vrednote, za katere smo verjeli, da so stalne.«

»Ob tem in ob drugih situacijah, na katere kot posameznik nimam velikega vpliva, čutim jezo, razočaranje, nejevero, žalost, bes in nemoč.«

»Trpljenje je tu zelo blizu in konkretno.«

»Kako predelati te občutke, da ne postanejo strupeni, kako se osredotočiti na tisto, kar lahko spremenim, in kako ne otopeti.«

»Del mene se vda in pritegne hvalnici konformizmu, drugi del odrešitev išče rešitve v majhnih akcijah, ki so v mojem dometu.«

»Kako se osredotočiti na tisto, kar lahko spremenim, in kako ne otopeti.«

»V kaj še verjamejo ljudje okoli njega, kakšni so njihovi notranji svetovi, koliko si, ob vsej zasičenosti in svoji sreči, dovolijo čutiti trpljenje in stisko drugega.«

»nam začeli megliti prezenco«

»združujejo prvine, ki so se že zgodile, s tistimi, ki se dogajajo danes pod nekimi drugačnimi pogoji«

»Gledal(a) sem telo. Gledal(a) sem ga večkrat – (raz)poka, se sliši kot vojna.«